Koliko izpustov pomeni en prevoz v PlaniCO2?
Za projekt SharePlanica so realne podatke priskrbeli na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan.
Kakšna je vloga prometa v celotnem CO2izpustu Slovenije in kakšna je vloga prometa pri obisku Planice? S čim lahko primerjamo izpuste CO2, ki nastanejo z vožnjo v Planico? Koliko CO2 izpustov lahko Planici prihranimo? In koliko dreves potrebujemo, da absorbirajo CO2?
In kako priti do vseh teh številk?
UVOD
Vozila in izpusti toplogrednih plinov
Ogljični odtis oziroma izpusti toplogrednih plinov v prometu so, vsaj dokler bodo prevladovali klasični termični motorji, močno povezani s količino v prometu porabljene energije. Poraba energije v prometu v EU predstavljajo prek 31 % vse porabljene energije, delež porabe končne energije v prometu v Sloveniji pa je še višji in skoraj dosega 40 %. Poglavitna vzroka sta vloga Slovenije kot tranzitne države (z velikim deležem tovornega prometa) in predvsem močna odvisnost od osebnega prevoza (s slabo razvitim javnim potniškim prometom).
V Sloveniji znaten del emisij toplogrednih plinov prispeva promet, saj je skoraj popolnoma odvisen od fosilnih goriv. Leta 2018 je promet prispeval 52,9 % vseh toplogrednih izpustov v Sloveniji, medtem ko je še leta 2005 povzročal »le« 38 %. Pri tem cestni promet predstavlja 99 % izpustov toplogrednih plinov prometa v Sloveniji.
Žal pa motorna vozila k izpustom toplogrednih plinov pridajo še druga onesnaževala, na primer dušikove okside (NOx) in mikroskopske delce (PM10, PM2,5 in PM1), ki so zelo lokalizirani, hkrati pa povzročajo številna obolenja.
Slovenija je glede na izpuste toplogrednih plinov osebnih vozil seveda med manj izdatnejšimi. Slika 1 prikazuje izpuste iz osebnega prometa v milijonah ton CO2 letno. Prednjačijo seveda večje države.
Slika 1: Izpusti toplogrednih plinov osebnih vozil v državah EU v milijonih t, 2019
Toda če upoštevamo tudi število prebivalcev, pa se razmerja močno spremenijo. V tem primeru je Slovenija kar tretja največja onesnaževalka v EU, takoj za razsipnimi Luksemburžani in Finci.
Domet ukrepov posameznika pri omejevanju izpusta toplogrednih plinov je seveda omejen, a vendarle je mogoče izpuste iz osebnih vozil zmanjšati z uporabo tako trajnostne mobilnosti (hoja ali kolesarjenje), javnega potniškega prometa, ob premišljeni uporabi tudi električnih vozil. Toda prav nabor teh rešitev kaže, da ustrezna trajnostna izbira ni mogoča (na primer, avtobus do našega doma/vasi/kraja sploh ne vozi ali pa vozi ob neuporabnih urah) ali celo ekonomična (kupovanje novega električnega vozila ni smotrno, če je naše vozilo s klasičnim termičnim motorjem še uporabno) in podobno.
Slika 2: Izpusti toplogrednih plinov osebnih vozil v državah EU v t/prebivalca, 2019
Tudi zato je uporaba skupinskega prevoza smiselna, saj običajno združi ljudi s podobnimi tako potovalnimi kot tudi družabnimi cilji.
Preračun
Teoretično ozadje zgorevanja
Vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem (v zadnjem času se uporablja tudi besedna zveza termični motorji) pretvarjajo kemično energijo goriva v kinetično energijo zgorevalnih plinov v motorju (od tu tudi poimenovanje motorji z notranjim zgorevanjem) in toploto. Tako na primer za izgorevanje čistega oktana velja naslednja kemijska formula:
Zgorevalni plini (v našem primeru CO2 in vodna para) nato potiskajo bate in obračajo os motorja, ki gibanje prenaša na kolesa. Pri zgorevanju se gorivo (ki ga tvorijo različne mešanice ogljikovodikov) spaja z zrakom in tvori ogljikov dioksid CO2, vodo in tudi nekatere druge spojine, med drugim tudi onesnaževala. Žal pa ta pretvorba ni optimalna in večina kemične energije se pretvori v toploto in ne v pogon vozila.
Metodologija
Izpusti toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida CO2, se pri prevozu podajajo v obliki mase na prevožen kilometer (na primer 120 g/km). Te številke izhajajo iz tipskih testov vozil, ki jih opravijo proizvajalci vozil.
Masa CO2 je tako enaka zmnožku razdalje l in emisij εCO2:
Emisijo εCO2 pa lahko izračunamo iz realnih podatkov vozila, pri čemer moramo vedeti za porabo p in vrsto goriva in specifično emisijo goriva εsp:
Specifična emisija goriva εsp znaša približno 2700 g/l za dizelsko gorivo in 2300 g/l za bencin in v bistvu pove, kakšno količino CO2 proizvedemo z zgorevanjem enega litra goriva.
Da bi izvedeli, koliko ogljikovega dioksida CO2 je proizvedlo naše vozilo, moramo torej poznati:
- razdaljo,
- porabo goriva in
- tip goriva (oziroma specifične emisije)
»Izpusti« električnih naprav
Električne naprave pri delovanju ne povzročajo izpustov toplogrednih plinov, vendar pa ti nastanejo pri generaciji električne energije. Emisije εCO2 električnih naprav tako lahko izračunamo z naslednjim izrazom:
Pri tem je E energija potrebna za delovanje naprave in εef emisijski faktor za izpuste CO2 za porabljeno električno energijo.
Čeprav je v Sloveniji le približno tretjina proizvedene električne energije proizvedene iz fosilnih goriv (termoelektrarne; ostalo prispeva jedrska elektrarna in obnovljivi viri, med njimi vodijo hidroelektrarne), pa to še vedno prispeva nekaj toplogrednih plinov. Podatki kažejo, da za proizvodnjo električne energije v Sloveniji emisijski faktor znaša 0,33 kg CO2/kWh električne energije1.
1 Izpusti CO2/TGP na enoto električne energije in daljinske toplote:
https://ceu.ijs.si/izpusti-CO2-tgp-na-enoto-elektricne-energije/
Podatki
Razdalja
Za preračun izpustov zaradi obiska Planice smo se osredotočili na slovenska mesta. V tabeli 1 navajamo (enosmerne) razdalje med različnimi večjimi mesti v Sloveniji in Planico.
Tabela 1: Razdalje med izbranimi kraji in Planico
| relacija | razdalja, ena smer [km] |
|---|---|
| Kranj – Planica | 65 |
| Ljubljana – Planica | 92 |
| Novo Mesto – Planica | 164 |
| Celje – Planica | 169 |
| Koper – Planica | 193 |
| Nova Gorica – Planica | 195 |
| Maribor – Planica | 217 |
| Murska Sobota – Planica | 270 |
Opomba:
Vsi preračuni izpustov in porabljene energije v nadaljevanju so izvedeni za obe smeri – v in iz Planice, čeprav so v tabeli 1 navedene razdalje le v eni smeri (zaradi jasnejše primerjave).
Tipični izpusti
Iz analize voznega parka lahko predvidimo specifične izpuste:
osebni avtomobili:
152 g CO2/km
športni terenci (SUV):
178 g CO2/km
kombiji
265 g CO2/km
Preračun izpustov
Iz zgornjih podatkov lahko oblikujemo tabelo 2 s podatki izpustov CO2 glede na tip vozila in razdaljo2. Za povprečje je vzeto 110 km v eno smer. Za ilustracijo so dodani izpusti za električni avto, če je napolnjen z običajno mešanico električne energije v Sloveniji (že omenjenih 0,33 kg CO2/kWh) in povprečno porabo 19 kWh/100 km.3 Če pa električni avto polnimo iz obnovljivih virov, na primer naše strešne elektrarne, pa so neto izpusti enaki 0.
Tabela 2: Izpust CO2 glede na tip vozila in razdaljo
| Izpust CO2 [kg] | osebni avto | športni terenec | Kombi | EV polnjen s povprečno elektriko porabljeno v Sloveniji | EV polnjen z obnovljivo energijo (brez izpustov) |
|---|---|---|---|---|---|
| Kranj – Planica | 20,8 | 20,8 | 20,8 | 8,2 | 0,0 |
| Ljubljana – Planica | 29,4 | 29,4 | 29,4 | 11,5 | 0,0 |
| Nova Gorica – Planica | 38,4 | 38,4 | 38,4 | 15,0 | 0,0 |
| Novo Mesto – Planica | 52,5 | 52,5 | 52,5 | 20,6 | 0,0 |
| Celje – Planica | 54,1 | 54,1 | 54,1 | 21,2 | 0,0 |
| Koper – Planica | 61,8 | 61,8 | 61,8 | 24,2 | 0,0 |
| Maribor – Planica | 69,4 | 69,4 | 69,4 | 27,2 | 0,0 |
| Murska Sobota – Planica | 86,4 | 86,4 | 86,4 | 33,9 | 0,0 |
| Povprečje | 35,2 | 35,2 | 35,2 | 13,8 | 0,0 |
2 Pri izpustih upoštevamo le neto izpuste toplogrednih plinov, ki upoštevajo le izpuste pri vožnji, ne upoštevajo pa med drugim izpustov pri izdelavi in razgradnji avtomobila. V bistvu takšna metoda predvideva, da tak avtomobil že imamo za vsakdanjo uporabo in ga ne kupujemo (le) za obisk Planice.
3 Spritmonitor. 2023. https://www.spritmonitor.de
Tipične moči in izpusti naprav
V tabeli 3 je seznam nekaterih električnih naprav, njihova poraba oziroma potrebna moč ter izpusti (za eno uro delovanja)
preračunani z upoštevanjem emisijskega faktorja 330 g CO2/kWh4:
Tabela 3: Električne naprave, poraba oziroma moč ter izpusti
| naprava | Moč, poraba | Količina CO2/h [g] |
|---|---|---|
| hladilnik | Moč 110 W ali poraba 960 kWh/leto | 35 |
| pečica | Moč 2 kW, poraba 1,6 kWh/dan | 660 |
| štedilnik | Moč 2 kW, poraba 1,6 kWh/dan | 660 |
| televizija | Moč 150 W | 50 |
| prenosni računalnik | Moč 35 W | 12 |
| pomivalni stroj | Moč 500 W, poraba 1,1 kWh/pranje | 17 |
| pralni stroj | poraba 0,4-1,8 kWh/pranje ali 300 kWh/leto | 130-600 |
| sušilni stroj | Moč 1,4 kW, poraba 2 kWh/sušenje ali 150 kWh/leto | 460 |
| likalnik | Moč 2 kW | 660 |
| sesalnik | Moč 700–850 W | 230-280 |
| bojler za ogrevanje vode | Moč 2-5 kW, poraba 3600 kWh/leto ali 12 kWh/dan | 80 |
| ogrevanje hiše 120 kvadratov z električno črpalko | Za dobro izolirano hišo: 1200 kWh/leto (izkoristek toplotne črpalke 300%) za slabše izolirano hišo: 8000 kWh/leto | 530 |
| ogrevanje 60 kvadratnega stanovanja | Za tipično stanovanje (energijski razred D) 5000 kWh/leto | 330 |
| električna zobna ščetka | Moč 10 W | 3,5 |
| polnjenje električnega avtomobila | Moč 7 kW (domače polnilnice 3,5–22 kW; hitre polnilnice do 150 kW in več), izkoristek 85% | 2300 |
| baterijska kosilnica | Moč 250 W | 80 |
| mikser | Moč 400 W | 130 |
| grelnik za vodo | Moč 2 kW | 660 |
| LED sijalka | Moč 15 W | 5 |
| klasična sijalka | Moč 80 W | 25 |
| polnilnik telefona | Moč 10 W | 3 |
4 Nekateri zanimivi viri:
https://www.24ur.com/preverite-koliko-elektricne-energije-porabijo-posamezni-stroji.html
https://mojefinance.finance.si/9000934/Koliko-me-stane-elektrika-za-eno-pranje-perila
https://www.dnevnik.si/1042639450
https://www.e3.si/koristno/izracun-porabe-elektrike-gospodinjskih-aparatov-2020-09-24
https://www.instalater.si/prispevek/743/energija-za-ogrevanje-doma
https://ljnovice.si/2022/11/02/od-1-novembra-nizja-cena-toplote-za-narocnike-energetike-ljubljana/
Glede na izračunane izpuste lahko izračunamo, koliko časa lahko poganjamo nekatere zanimive električne naprave, da povzročimo podoben izpust CO2 kot pri povprečni poti v Planico (110 km v eno smer) glede na izbiro tipa vozila.
Podatki so prikazani v tabeli 4.
Tabela 4: Čas delovanja izbrane električne naprave, v kateri izpusti enako količino toplogrednih plinov kot obisk Planice
| naprava | Delovanje naprave [h] | ||
|---|---|---|---|
| osebni avto | športni terenec | KOMBI | |
| hladilnik | 970 | 1090 | 1610 |
| pečica | 50 | 60 | 90 |
| štedilnik | 50 | 60 | 90 |
| televizija | 710 | 800 | 1180 |
| prenosni računalnik | 3050 | 3430 | 5050 |
| pomivalni stroj | 2130 | 2400 | 3530 |
| pralni stroj | 160 | 180 | 260 |
| sušilni stroj | 80 | 90 | 130 |
| likalnik | 50 | 60 | 90 |
| sesalnik | 190 | 210 | 310 |
| bojler za ogrevanje vode | 70 | 70 | 110 |
| ogrevanje hiše 120 kvadratov z električno črpalko (dobro izolirana hiša) | 440 | 500 | 740 |
| ogrevanje hiše 120 kvadratov z električno črpalko (slabo izolirana hiša) | 70 | 80 | 110 |
| ogrevanje 60 kvadratnega stanovanja | 110 | 120 | 180 |
| električna zobna krtačka | 10670 | 12000 | 17670 |
| polnjenje električnega avtomobila | 20 | 20 | 30 |
| baterijska kosilnica | 430 | 480 | 710 |
| mikser | 270 | 300 | 440 |
| grelnik za vodo | 50 | 60 | 90 |
| LED sijalka | 7110 | 8000 | 11780 |
| klasična sijalka | 1330 | 1500 | 2210 |
| polnilnik telefona | 10670 | 12000 | 17670 |
Nadomeščanje (offset) izpustov
s pogozdovanjem
Nadomeščanje povzročenih izpustov se je uveljavilo kot vmesni ukrep, kjer izpustov določene dejavnosti iz takšnih ali drugačnih razlogov (na primer še ne poznamo tehnologije ali pa bi to bilo predrago) ne moremo zmanjšati, lahko pa zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov na kakšnem drugem področju, na primer z zasaditvijo dreves, ki naj bi med rastjo posrkala nekaj CO2 iz ozračja in tako zmanjšala skupne izpuste.
Nadomeščanje povzročenih izpustov toplogrednih plinov z drugimi dejavnostmi je zaradi enostavne ekonomičnosti sicer zelo popularno pri podjetjih, toda precej nepopularno pri okoljevarstvenikih, zato tovrstno nadomeščanje nekateri primerjajo kar z dajanjem odpustkov5. Vzrok za skepso je tudi v tem, da nadomeščanje postaja vedno večja in kompleksnejša industrijska panoga, pri čemer se lahko neposreden nadzor nad izvedbo izpustov izgubi. Za zadovoljivo nadomeščanje izpustov je s stališča okolja pomembno, da to dejavnost dobro nadzorujemo in tega ne prepustimo neodgovornemu podjetju, tako kot se nam včasih zgodi z reciklažo odpadkov in podobno.
Odraslo drevo lahko pri rasti akumulira 20-25 kg CO2/leto6. Toda ta akumulacija šteje le, če drevo pustimo pri miru (torej ga ne skurimo). 1 ha gozda v Sloveniji ima približno 700 dreves, torej bi s pogozdovanjem 1 km2 oziroma 100 ha pridobili 70 000 novih dreves, ki bi ujela 1400-1750 ton CO2/ leto ali 25.000-50.000 povprečnih voženj v Planico in nazaj. Pri tem je potrebno upoštevati, da je Slovenija že dodobra prekrita z gozdom in imamo za pogozditev na voljo le nekaj 100-1000 km2.
5 Hkrati pa so preračuni izpustov zelo enostavni in ne upoštevajo vseh dejavnikov (na primer: drevesa lahko tudi ščitijo tla pred segrevanjem, tako da odbijajo del svetlobe, toda to deluje le v zmernih geografskih širinah, nad 45° pa je ta pojav zmanjšan oziroma celo negativen). Predavanje Žige Zaplotnika: https://www.gzs.si/Portals/Portal-Mediji/Z.Zaplotnik%20-Podnebne%20spremembe.pdf
6 Število dreves na Zemlji. Gozd in gozdarstvo. 2015. https://www.gozd-les.com/novice/stevilo-dreves-zemlji
Vrednotenje vpliva projekta
Prihranek izpustov lahko izračunamo iz števila avtomobilov, ki jih »prihranimo« in povprečnega izpusta vozil z motorji na notranje zgorevanje. Iz podatkov o tipičnem voznem parku, lahko privzamemo, da je 50 % avtomobilov klasičnih osebnih, 40 % jih je športnih terencev in 10 % predstavljajo kombiji.
Iz zgornjih deležev lahko izračunamo, da bo povprečen izpust vozila na povprečni poti v Planico bo znašal 39,3 kg CO2. Glede na podatke iz preteklosti, v Planici pričakujejo 4000 osebnih vozil, ki za pot povzročijo prek 157 t CO2 izpustov (tabela 5).
Tabela 5: Prihranek CO2 izpustov na poti v Planico in nazaj
| vozilo | morebitni prihranek izpustov [kg CO2] |
|---|---|
| povprečno vozilo | 39,3 |
| 100 vozil | 3930 |
| 4000 vozil | 157200 |
Podatki torej kažejo, da eno odraslo drevo ob rasti lahko nase veže 20-25 kg CO2 letno, na drugi strani pa povprečen avto povzroči 39 kg CO2 izpustov. Iz tega izhaja, da bi za ustrezno nadomestitev izpustov avtomobila bilo potrebno posaditi skoraj dve drevesi (točno 1,75).
Iz podatkov v tabeli 5 lahko izračunamo učinek projekta. Če se bo za skupinski prevoz odločilo toliko ljudi, da se bo »prihranilo« 100 avtomobilov, bodo izpusti zmanjšani za 3,9 t CO2, če bo prihranka vozil več, na primer 200, se bodo povečali tudi prihranki izpustov, na 7,9 t CO2.
Lokalni vplivi
Toplogredni plini, sploh CO2, delujejo globalno, pri čemer so razlike v koncentracijah v različnih delih sveta razmeroma majhne7. Prav tako je CO2 zelo dolgoživ plin in ostane v atmosferi še 50-200 let8.
Torej lahko smatramo, da je lokalni vpliv zanemarljiv.
Pri lokalnem onesnaževanju okolja pa so bolj kot izpusti CO2 pomembna onesnaževala, med katere prištevamo dušikove okside, nemetanske hlapljive organske snovi, ogljikov monoksid in prašne delce, ki med drugim povečuje možnost težje bolezni dihal. Še posebej so nevarni manjši delci, ki prodrejo globlje v pljuča in tudi v kri9 .
Na drugi strani pa lahko prispevek CO2 primerjamo z izpusti v Sloveniji in v svetu. Svetovni izpust toplogrednih plinov znaša približno 36 milijard ton CO2 ekvivalenta10 na leto, pri čemer je samega CO2 za 30 milijard ton. Na osebo to znese 4,5 tone CO2 ekv./leto, pri čemer naše dihanje povzroči le 1/12 tega ali približno 365 kg CO2 ekv./leto. Prihranek 100 vozil bi torej povzročil prihranilo za 0,88 leta (ali 321 dni) izpustov povprečnega Zemljana.
Še malce slabša je slovenska slika: V Sloveniji pridelamo 18 milijona t CO2 ekv./leto, kar znese 8,5 tone CO2 ekv./leto. Akcija bi torej za 100 avtomobilov prihranila 0,47 leta izpustov enega samega človeka (ali 170 dni).
Za nadomestitev izpusta za en povprečen avtomobilski izlet v Planico je potrebno posaditi 1,75 drevesa. Za predvideni obisk 4000 avtomobilov v Planici bi to zneslo 7.000 dreves. Iz podatka, da ima 1 ha tipičnega gozda v Sloveniji 700 dreves, lahko izračunamo, da bi za uspešno nadomeščanje izpustov potrebovali 10 ha oziroma 0,1 km2 gozda. To je kvadrat s stranico dobrih 300 m, v Planici pa bi izgledalo takole (slika 3)11 .
Torej bi lahko vsako leto pogozdili celotno parkirišče in še del skakalnic. Žal to kaže, kako energetsko neučinkovit je avtomobilski transport. In kako pomembno je, da si, kadarkoli je to izvedljivo, prevoz delimo.
Slika 3: obseg pogozdovanja v Planici
7 Kvalitetna in zanimiva predstavitev potovanja CO2, Nasa: https://www.youtube.com/watch?v=x1SgmFa0r04
8 Slovenija znižuje CO2MOP. http://www.slovenija-CO2.si/index.php/o-CO2
9 Česen, M., M. Kovač, U. Žvar Baškovič in T. Katrašnik. 2022b. Pregled obstoječega stanja na področju rabe obnovljivih goriv v sektorju transporta in energetike v RS ter pregled stanja uporabe teh goriv v sistemu javnega potniškega prometa. Poročilo. Ljubljana: Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, Laboratorij za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.
10 Ker se toplogredni plini zelo razlikujejo po količini in vplivih, jih primerjamo z učinkom CO2 zato njihovo količino merimo v ustrezni masi CO2.
11 Slika: Google Maps, območje včrtano glede na podano merilo.
Zaključek
V tej raziskavi obravnavana tematika kaže na njeno podatkovno zahtevnost.
Čeprav je večina podatkov načeloma na razpolago, pa je njihova interpretacija lahko nekoliko težavna, še posebej, ker vsi razpoložljivi podatki morda ne odražajo realnega stanja (na primer podatki proizvajalcev o porabi in izpustih) ali pa upoštevajo drugačne predpostavke. Pri realnejšem (in zategadelj kompleksnejšem) vrednotenju podatkov se je izkazalo, da lahko končni rezultati nekoliko odstopajo od prvotnih ocen. Vsekakor pa podatki nakazujejo pravilno magnitudo problema – le en izlet v Planico v izpustih pomeni toliko izpusta kot ga lahko letno(!) absorbirata (skoraj) dve drevesi.
Čeravno je nadomeščanje izpustov toplogrednih plinov morda na slabem glasu, pa so ideje, ki so bile predpostavka za akcijo sajenja dreves, zelo pomembne, da se ljudje začnemo bolje zavedati vplivov našega načina življenja na okolje. Tovrstna ideja poudarja potrebo po zmanjševanje števila individualnih voženj (tj. učinkovite rabe energije) ter po drugi strani zaradi deljenja prevoza spodbuja širšo družbeno korist (druženje, obisk prireditve ipd.), kar nakazuje koristnost tudi izven samih številk in izpustov.
Podatki v tej študiji so pridobljeni na podlagi obstoječih razpoložljivih javnih podatkov in uporabe inženirske presoje.
Dodatek
Podrobnejša razlaga analize voznega parka in porabe
Izračun povprečnega izpusta vozila je običajno prepuščen proizvajalcu, ki to opravi v okviru enega od standardov. Star evropski standard NEDC se je izkazal za neprimernega, saj so proizvajalci lahko izpuste zmanjševali z različnimi inovativnimi pristopi, zato se je uveljavil standard WLTP, ki pa še ne podaja porabe v resnični uporabi vozila12. Po drugi strani pa je mogoče povprečne izpuste določiti statistično – z modelskimi pristopi, ki pa so zelo odvisni od kvalitete vhodnih podatkov.
Za izbor tipičnih avtomobilov lahko uporabimo izbor najbolj prodajanih avtomobilov13, pri čemer je Povprečno porabo mogoče pridobiti iz podatkov proizvajalcev, še boljši pa so realni podatki voznikov, ki so na voljo na nemški spletni strani Spritmonitor14 . Pri tem je smiselno podatke zamejiti na krajše časovno obdobje, na primer zadnjih 5 let.
Za športne terence (VW T-Roc, Kia Sportage, VW Tiguan, Renault Captur in Hyundai Tucson) povprečna poraba znaša 6,75 in 7,93 l/100 km (za dizelske in bencinske motorje), izpusti pa 181 oziroma 182 g CO2/km. Za kombije (dizel) povprečna poraba znaša 10.02 l/100 km, izpusti pa 269 g/CO2/km.
Slika 4 prikazuje povprečne izpuste osebnih vozil.
Razlika v izpustih CO2 na prevožen kilometer med bencinskimi in dizelskimi vozili so razmeroma majhne. Čeprav so dizelska vozila nekoliko varčnejša, pa ima dizelsko gorivo večjo gorilno vrednost, pri čemer vsebuje tudi nekaj več ogljika. Rezultat je razmeroma majhna razlika v izpustih (2-6 % v naših primerih). Razlike v izpustih CO2 na prevožen kilometer med športnimi terenci in klasičnimi osebnimi vozili je malce večja in v povprečju znaša okoli 15 %. Kombiji izpustijo približno 40% več CO2, kar je precej. Tako izračunani podatki se skladajo s povprečnimi vrednostmi za ves slovenski vozni park, ki je leta 2020 znašala 157-158 g CO2/km.
Po drugi strani je mogoče povprečne izpuste avtomobilske flote pridobiti iz povprečja izpustov (tipičnih) avtomobilov. Za potrebe naše analize je smiselno vozila po velikosti in porabi razdeliti na nekatere razrede:
- osebno vozilo,
- športni terenec (SUV),
- kombi.
Za osebne avtomobile (npr. VW Golf, Renault Clio, Peugeot 208, Dacia Sandero, Toyota Yaris in Škoda Octavia) povprečna poraba z dizelskim motorjem znaša 5,74 l/100 km, kar pomeni povprečen izpust15 154 g CO2/km. Za osebna vozila z bencinskim motorjem pa povprečna poraba znaša 6,99 l/100 km, kar pomeni izpuste 161 g CO2/km.
Slika 4: Povprečni izpusti osebnih vozil
12 Jan Dornoff, Uwe Tietge, Peter Mock: On the way to “real-world” CO2 values: The European passenger car market in its first year after introducing the WLTP. 2020. https://theicct.org/publication/on-the-way-to-real-world-CO2-values-the-european-passenger-car-market-in-its-first-year-after-introducing-the-wltp/
13 Spisek za Slovenijo za leto 2022 je na voljo na AMZS: Slovenski avtomobilski trg v letu 2022: Najmanjša prodaja v tem stoletju! AMZS. 2023. https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2023-01-30-slovenski-avtomobilski-trg-v-letu-2022-najmanjsa-prodaja-v-tem-stoletju. Podatki za Evropo so na primer tule: Best-selling cars in Europe so far in 2023. Autocar. 2023. https://www.autocar.co.uk/car-news/new-cars/best-selling-cars-europe-2022
14 Spritmonitor. 2023. https://www.spritmonitor.de
15 Podatki o specifičnih izpustih (g CO2/l porabljenega goriva) so povzeti iz literature, npr. https://www.driverknowledgetests.com/resources/why-does-burning-1-litre-of-fuel-create-over-2kg-of-carbon-dioxide/
Poraba energije pri prevozu v Planico
Okoljske vplive prevoza pa lahko sledimo tudi z zasledovanjem porabe energije vozil pri prevozu v Planico. Tabela 6 kaže podatke o povprečni porabi goriva na 100 km prevožene razdalje:
Tabela 6: povprečna poraba goriva za različne tipe vozil in pogona
| poraba [l/100 km] | dizel | bencin |
|---|---|---|
| osebni avtomobili | 5,7 | 7,0 |
| športni terenci (SUV) | 6,8 | 7,9 |
| kombiji | 10,0 | N/A |
Bencinsko in dizelsko gorivo imata nekoliko drugačno volumsko kurilno vrednost (tj. koliko energije vsebuje liter goriva): bencin 8,8 kWh/l in dizel 10,8 kWh/l. To pomeni, da so si glede na porabljeno energijo vozila z dizelskimi in bencinskimi motorji po porabi energije (npr. v kWh) precej bližje skupaj kot bi sklepali le iz povprečne porabe v količini goriva. Povprečja znašajo:
- osebni avtomobili: 61,7 kWh/10 km (ali 617 Wh/km)
- športni terenci (SUV): 71,3 kWh/100 km (713 Wh/km)
- kombiji: 108,2 kWh/100 km (1082 Wh/km)
- EV: 19,0 kWh/100 km (190 Wh/km)16
16 Marko Kovač: Avtomobili: med stereotipi in statistiko, ZRC SAZU, predvideno 2023
To nam pomaga izračunati povprečno porabljeno energijo (v kWh) glede na razdaljo in izbrano vozilo. Povprečje predpostavlja prevoženo razdaljo 110 km v eno smer (tabela 7).
Tabela 7: povprečna poraba energije za različne tipe vozil in razdalje (do Planice)
| Izpust CO2[kg] | osebni avto | športni terenec | Kombi | EV |
|---|---|---|---|---|
| Kranj – Planica | 80 | 93 | 141 | 25 |
| Ljubljana – Planica | 114 | 131 | 199 | 35 |
| Nova Gorica – Planica | 148 | 171 | 260 | 46 |
| Novo Mesto – Planica | 202 | 234 | 355 | 62 |
| Celje – Planica | 209 | 241 | 366 | 64 |
| Koper – Planica | 238 | 275 | 418 | 73 |
| Maribor – Planica | 268 | 309 | 470 | 82 |
| Murska Sobota – Planica | 333 | 385 | 584 | 103 |
| Povprečje | 136 | 157 | 238 | 42 |
Če se ne odločimo za prevoz v Planico, prihranimo torej od 80-590 kWh energije na vozilo (odvisno od razdalje in tipa vozila). Iz podatkov o porabljeni energiji bi lahko podobno kot prej in na podlagi tipičnih moči izračunali čas delovanja posamezne elektronske naprave. Toda rezultat je podoben kot v prejšnji tabeli, kjer smo preračunavali prek izpustov.